“Napake” pri vadbi, ki jih lahko naredimo in sem jih naredila tudi jaz. Kljub temu, da sem že vrsto let na poti zdravega načina življenja. Študiram tako ajurvedo, TKM in druge pristope, a žal je včasih kovačeva kobila tudi kdaj bosa. No, vsekakor sem te “napake” k sreči hitro prepoznala in so me tako naučile, kako zelo pomembno je poslušati sebe in ne morebitnih trendov. Zato jaz vedno povabim svoje udeležence, da prisluhnejo sebi. Telo nam bo sporočilo, kaj je prava pot za nas. So pa vse izkušnje, iz njih se učimo in rastemo.
Predvsem je pa potrebno ozavestiti, da se ne primerjamo z mlajšo različico sebe ali z mlajšimi na splošno okoli nas. Še manj pa z moškim telesom, ki ima v osnovi drugačne predispozicije in so njihovi izzivi drugačni kot naši.
Telo po 40 letu želi drugačno prakso. Hormoni se spreminjajo in s tem tudi praksa. A, zagotovo lahko dosežemo čudovite ljubeče rezultate. A, naj bo naš primarni cilj ljubezen do sebe in ohranjanje vitalne energije. Si z mano?
“Napake” pri vadbi
- želja po hitrih rezultatih, navadno kakšen mesec pred poletjem in takrat ženske začnejo s super intenzivno vadbo. Se velikokrat stradajo in posegajo tudi po ekstremno agresivnih metodah hujšanja. No, telo si zagotovo to zapomni. In sledi boomerang efekt. Potem ta jojo praksa nekaj časa deluje, dokler telo ne reče dokončno ne. Potem je močna stagnacija in je potrebno dolgotrajna opolnomočenost telesa. Pomembno je, da postane vadba način življenja. In to ne pomeni dolgo časa. Daleč od tega. Raje manj, učinkovito in večkrat tedensko.
- preintenzivna vadba; za večina žensk po 40. letu je previsoko intenzivna vadba neprimerna. Ker z leti tako pada estrogen, zvišan pa je testosteron, si ga tako še dodatno zvišujemo. Zaradi že tako stresnega življenja pa se povečuje tudi kortizol – ” stresni hormon”. Sledi še večja izgorelost in kronična utrujenost. Želja po vadbi se zaustavi. Ali pa je vadba enkrat tedensko, nato pa nekaj dni ne more hoditi. In vsekakor velikokrat pride tudi do poškodb. Izbirajte prakso, ki vas motivira, a ne čisto izčrpa.
- izpuščanje obrokov; uff razumem, kako naj postanem bolj vitka, a jem isto? Vsekakor je potrebno raziskati optimalni jedilnik. Zagotovo lahko sledimo smernicam iz ajurvede, TKM, ki pravijo, da naj jemo zvečer bolj lahkotno in do 18:00 ure. A, če se stradamo, sploh po vadbi; si telo kopiči zaloge. Nimamo energije za regeneracijo. Postanemo nemirni, utrujeni, velikokrat nespečni. Spet bodo v igri tudi hormoni in ravnovesje. In tukaj naj res poudarim, da nima vsako telo istih zahtev. Že predispozicija ali smo kapha doša, pitta ali vata, se bo razlikovalo ali je na primer post za nas primeren. Za vata došo absolutno ne. Za pitta pa v večini primerov zagotovo. Vendar naj o tem osebno obvezno svetuje le zdravnik ajurvede. Potem pa spet prisluhnemo sebi. Meni osebno na primer pancha karma terapija absolutno ni ustrezala. Popolnoma sem izčrpala telo. Morda v drugih okoliščinah, na nekem oddihu, bi telo reagiralo drugače.. Zato, prisluhnite sebi.
Hrana je zdravilo. Hrana je naš pripomoček do vitalnega življenja. Telo negujmo s čim bolj naravno, neprocesirano hrano. Naj bo sezonsko, lokalno in zmerno, redno.
- izbira vadbe, pri kateri ne uživamo. Se mi zdi, da je to res res pomembno. Da izvajamo nekaj z odporom, že na energijski ravni, preživljamo negativno čas, ko naj bi se sprostili, malce nasmejali, opolnomočili. In velikokrat je še dodatno blokada, ker se ne želimo več naučiti nekaj novega. Kakšna škodaa.. Z novo prakso, ki je malce drugačna, pomaga stimulirati možgane, še vedno se urimo v boljši koordinaciji, učimo se novih gibalnih vzorcev, bolj smo čuječno prisotni, rastemo in predvsem pridobivamo na samozavesti.
- bolj boli, bolje je? To je seveda morda ideja za kakšne špartanske bojevnike. Za ženske..raje ne, ok? Vsekakor bomo z vajami za moč čutili telo. A potrebno je raziskovati in razumeti, da nekdo, ki začenja z vadbami za moč 5 kilogramska utež ali veliko poskokov lahko vodi do hujših poškodb. Zmernost, potrpežljivost in vztrajnost. 20 – 30 minut na dan s pravo izbiro vaj lahko dosežemo dosti bolj učinkovite rezultate, kot s prakso enkrat tedensko, 1 uro in visoko intenzivno. Še enkrat, govorim za ženske po 40 letu in ne o najstnikih ali vrhunskih športnikih. Mimogrede, ker sem svetovna prvakinja v plesu, naj zaupam, da so bili naši treningi izredno izredno intenzivni. Potrebno je bilo veliko odrekanja in to ni nekaj, kar nujno priporočam ljudem, da počnejo. Velikokrat sem bila poškodovana, moj glavni fokus pa so bili treningi, za vse ostalo ni bilo časa.
- fokus samo na cilj in ne pot, no to nekako povzame vse zgoraj napisano. Ko izvajamo prakso naj bo to zaradi tega, ker si vzamemo čas zase. Naj bo to korak, ki pravi, vredna sem vadbe v kateri uživam in to brez slabe vesti. moje telo hrepeni po kreativnem gibanju in tako poskrbim za svoje zdravje, dobro počutje, optimizem, boljšo samopodobo. To je čas, ko se vrnemo v telo, k sebi. Ko se začutimo, zadihamo. Izvajamo nekaj le zase. Ženske smo velikokrat nagnjene k temu, da veliko naredimo za druge. Velikokrat ženska pozabi nase. Reče nima časa. Je že čisto izpraznjena. A, dajemo lahko le tako, da smo napolnjeni tudi mi z vrelcem življenjske energije. Zato, spomni se, da si pomembna, vredna, ljubljena. Nato si to podari.
Upoštevala sem vse zgoraj in kreirala super poletni fit barre izziv. Barre vadba je izjemna za ženske. Preberite več o vadbi Barre vadba in super koristi.
FIT BARRE IZZIV
30 dni, 30 praks, celotna vsebina ostane. Le 20 minut na dan. Za izjemne rezultate, a tudi pot. Da začutiš, kako zelo tvoje telo hrepeni po času zase. Prijavite se TUKAJ.
