Jin joga in nevroznanost

Myo jin joga in nevroznanost – le kaj pravijo? Pomembno je, da razumemo tudi iz znanstvenega vidika, saj tako še bolj razumemo, kaj se dogaja znotraj nas in zakaj je pomembna ta praksa. In da to ni kar ena praksa, kjer malo ležimo v položajih. Ah, kje v myo jin jogi se dogajajo globoki procesi. Danes torej bolj znanstveni vidik.

Preberite še 7 koristi myo yin joge.

V jin jogi položaj zadržujemo dlje časa.

Kadarkoli postavimo telo v določeno obliko jogijskega položaja in ga zadržimo vsaj 3 do 5 minut, svojemu živčnemu sistemu zagotovimo določen dražljaj. Na ciljnih območjih vsake poze so naša mehka tkiva in sklepi izpostavljeni natezni obremenitvi (t. i. raztezanje) ali kompresiji (t. i. pritisk). Takšne mehanske dražljaje bodo zaznali senzorični živci, ki obdajajo ta tkiva, in živčni signali bodo posredovani v hrbtenjačo in možgane za obdelavo. Mišična vretena bodo zaznala spremembo dolžine mišice, Golgijevi receptorji v kitah pa bodo zaznali spremembo mišične napetosti. Poleg tega bodo senzorični živčni končiči v sklepnih vezeh in kapsulah prenašali informacije o obsegu in položaju sklepov v centralni živčni sistem. Vsi ti vhodni senzorični signali nam zagotavljajo propriocepcijo, sposobnost zaznavanja delov telesa in gibanja v prostoru, tudi ko imamo zaprte oči. Z prakso se nam ni več treba gledati v ogledalo, ko zavzamemo jin pozo: lahko le čutimo, kako naše telo prevzema to posebno obliko. Preberite še prispevek o fasciji.

V jin jogi iščemo pravo mejo položaja.

Ko svojo telesno strukturo uredimo v določen jogijski položaj in se ustavimo na robu upora, običajno začnemo tu čutiti topo bolečino. Ali pa bi to lahko opisali kot sprejemljivo nelagodje. Pravkar se je zgodil živčni proces, znan kot nocicepcija. To je mesto, kjer živci za zaznavanje nevarnosti v naših tkivih registrirajo mehanske dražljaje raztezanja in pritiska ter prenašajo ta vhod prek živčnih signalov v hrbtenjačo in možgane. V živčnem sistemu poteka zapleten in fascinanten proces, ki vključuje filtriranje, primerjanje in kondicioniranje, ki se na koncu pojavi kot naša zavestna izkušnja poze kot prijetno boleče ali meji na bolečino. To nas nato vabi, da ustrezno prilagodimo svoja telesa, da se pomaknemo dlje proti robu ali nazaj od roba. Čutenje, sebe in sveta okoli sebe.

Ali lahko sploh vplivamo na živčni sistem?

Na srečo zaradi nevroplastičnosti živčni sistem ni trdo povezan in ga je mogoče ponovno kondicionirati, da postane bolj dojemljiv za mirovanje. Tega ne dosežemo tako, da se prisilimo, da ostanemo zaklenjeni v pozi, saj bo to samo povzročilo več stresa in napetosti. Namesto tega poskušamo gojiti sprostitveni odziv, parasimpatično komponento avtonomnega živčnega sistema. Eden od učinkovitih načinov za to je upočasnitev ali podaljšanje dihanja, zlasti izdiha. Ko se zavemo, kje se počutimo zataknjene, in si dovolimo, da opustimo kakršne koli običajne vzorce držanja, zmanjšamo varovalni odziv refleksa raztezanja in omogočimo večji pretok krvi za hranjenje naših senzoričnih živcev. Za dobro nahranjene živce je veliko manj verjetno, da se bodo pritoževali. Preberite še blog o dihanju.

Preberite še prispevek: Jin joga za sprostitev stresa.

Pomemben je čas

Tipično jin pozo zadržimo približno 3 do 5 minut in v tem času ima živčni sistem veliko priložnosti za obdelavo vseh čutnih dražljajev za oblikovanje in izboljšanje novih povezav. Spodbujajo nas, da ostanemo povezani s svojim dihom in občutki, ki jih čutimo v sebi. Usklajevanje z notranjo pokrajino naših teles z zavestnim zavedanjem je znano kot interocepcija. To je bistvena življenjska veščina, ki jo je mogoče vaditi in sčasoma izboljšati. Ponotranjenje naše pozornosti, zavedanje sedanjega trenutka, kot je utelešen v vsebniku položaja, je tisto, kar daje Jin jogi meditativni vidik.

Navdušeni? Tudi jaz. Vabljeni na učiteljski tečaj myo yin joge, kjer damo vse to še v prakso.

Povabim še k praksi myo yin joge, spodaj.

Vir prispevka zgoraj in povzetek: thepainfreeclinic.